Omić ni težava, vprašanje pa je, ali je rešitev

Košarka 18. Avg 20255:00 7 komentarjev

Z naknadnim vpoklicem Alena Omića je selektor slovenske košarkarske reprezentance, tedaj že pošteno potisnjen v kot, zanesljivo dobil želeno višino, izkušnje in injekcijo dobre energije na treningih, če gre soditi po prvih štirih tekmah, pa ne tudi dominantnega centra, ki bi poskrbel za novo napadalno dimenzijo.

Dovolj je bilo nekaj minut reprezentančnega treninga, da smo razumeli, na kaj je mislil selektor Aleksander Sekulić, ko nam je pripovedoval o skritih odlikah 33-letnega in kar 216 centimetrov visokega Alena Omića. Začelo se je z zbadanji in šaljivimi dovtipi, nadaljevalo z zabijanji, po katerih je ob vračanju v obrambo z gestami in vzkliki zabaval soigralce, nato pa je marsikomu namenil še kakšno spodbudno besedo.

“Z njegovim prihodom smo dobili pozitiven glas v ekipi. Želi pomagati, je predan svojemu delu in, kar je zame najbolj pomembno, veliko pozornosti posveča mladim. Z njegovo pomočjo se bodo izboljšali in razumeli, kaj pomeni igrati za reprezentanco ter se boriti proti najboljšim košarkarjev v Evropi,” je Bošnjaka s slovenskim potnim listom pohvalil Sekulić.

Foto: Profimedia

Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da je donedavni član Budućnosti v trenutku, ko mu je 29. julija, torej en teden po zboru izbrane vrste, zazvonil telefon, pozabil na vse zamere. Na to, da je leta 2016 garal v kvalifikacijah, veliko tekmovanje pa spremljal na domačem kavču. Kot tudi na to, da je še nekaj dni pred tem lahko preko medijev prebiral izjave o tem, da po odpovedi Josha Neba v strokovnem štabu klic ni načrtovan.

“Preteklosti ne želim pogrevati. Kar je bilo, je bilo. Preteklosti tudi ni mogoče spreminjati. Ostajam pozitiven in zrem v prihodnost. Poglejte, jaz živim v Sloveniji. Ne bom se selil drugam. Tu je moj dom,” je tedaj dejal Domžalčan, ki se je v Slovenijo preselil pred skoraj 20 leti, a vseeno zaradi proceduralnih težav in spleta okoliščin nima statusa doma vzgojenega košarkarja, ki bi za reprezentanco igral brez zvezdice.

Foto: Filip Barbalič

A jasno je, da Omića selektor ni poklical le zaradi teh odlik. Prišel je kot nekdo, ki bi zapolnil veliko vrzel pod košem. To resda deloma izvršuje, saj bi izbrana vrsta brez njega v raketi še bolj krvavela. Obenem pa je po doslej videnem jasno, da gre za nadomestno ali alternativno rešitev, saj nekdanji član Zlatoroga in Olimpije pač ni sodoben, gibljiv in dinamičen center, ki bi se zlahka vklopil v pripravljeni koncept slovenske igre, ji dal nove dimenzije in izrazito dodano igralno vrednost.

Na prvih štirih pripravljalnih tekmah je Alen Omić v povprečju igral slabih 20 minut, v tem obdobju pa dosegal 5,5 točke in 6,8 skoka, pri čemer je Slovenija z njim v peterki v povprečju izgubljala za osem točk. Z njim je selektor Sekulić zagotovo dobil visok par rok, ki pobere veliko žog, in lahko statično učinkovito zapolni raketo. Težava pa se pojavi, ko bi se moral po globinski podaji v trenutku pognati proti obroču. Do podobne zakasnitve in zapravljene priložnosti prihaja tudi po skoku. Obenem pa je dokaj “varna” tekmečeva izbira za taktične osebne napake.

Že ob vpoklicu je bilo tudi jasno, da Omić pač ni center, ki bi po postavljenem bloku švignil v raketo in izkoristil visoko žogo. Tudi “alley-oop” z njim bo prej izjema kot pa pravilo. Nekaj podobnih omejitev zanj velja še v obrambi, predvsem proti centrom nove generacije. Vsekakor pa velja prisluhniti njegovemu pojasnilu, da bo daljšem premoru potrebuje več časa za prilagajanje, tudi na igro z Luko Dončićem, ki je bil doslej vendarle vajen drugačnih napadalnih partnerjev.

Alen Omić in Luka Dončić. Foto: Filip Barbalič

Svoje vloge še ni dokončno našel, tudi za zanj značilno igro pa v glavnini akcij ni prostora. A ob kritikah, ki so v zadnjem obdobju letele na prvega centra reprezentance, pa je vendarle smiselno izpostaviti dejstvo, da so bile njegove igralske karakteristike jasno znane že ob vpoklicu. Po njegovi zaslugi zdaj breme v celoti ne pada na mlajše slovenske centre z občutno manj izkušnjami. V izhodišču pa je bilo njegovo mesto rezervirano za drugačnega košarkarja.

Prva izbira je bil že omenjeni Josh Nebo, za katerega pa je bilo po treh poškodbah in dejstvu, da je zaigral na vsega enajstih tekmah, jasno, da še zdaleč ni varna ali zanesljiva izbira. Zato še vedno čudi, da so se v določenem trenutku, ko je bila nova naturalizacija še izvedljiva, pri KZS odločili staviti izključno na centra Milana, pa čeprav so pred tem že preiskovali tržišče.

Tekme slovenske košarkarske reprezentance

Pripravljalne tekme (vse v prenosu na SK):
8. avgust: Slovenija – Nemčija 89:103
10. avgust: Nemčija – Slovenija 80:70
15. avgust: Litva – Slovenija 94:72
16. avgust: Latvija – Slovenija 100:88
19. avgust ob 20.00: Slovenija – Velika Britanija (Stožice)
21. avgust ob 19.00: Srbija – Slovenija (Arena, Beograd)

EuroBasket 2025:
28. avgust: Slovenija – Poljska
30. avgust: Francija – Slovenija
31. avgust: Slovenija – Belgija
2. september: Islandija – Slovenija
4. september: Izrael – Slovenija

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (7)